Sevniški obrtniki so med prvimi v Sloveniji ustanovili društvo kot pravno osebo za zastopanje interesov obrtnikov. Na ustanovnem občnem zboru samostojnih obrtnikov, gostincev in avtoprevoznikov občine Sevnica 17. julija 1976 v domu TVD Partizan v Sevnici je bilo ustanovljeno Društvo samostojnih obrtnikov občine Sevnica. Na občnem zboru so zbrali 13 podpisov, ki so jih za registracijo društva prispevali naslednji obrtniki: gostilničar Anton Kragl iz Sevnice, mizar Matko Kurnik iz Sevnice, cementninar Jure Šlogar iz Boštanja, kovač Jože Staroveški iz Sevnice, avtoklepar in ličar Danijel Jerše iz Boštanja, sedlar, tapetnik in plastičar Franc Švab iz Sevnice, zidar Jože Strajnar iz Zabukovja, zidar Vinko Mikek iz Senovega, gostilničarka Marija Gorišek iz Loke pri Zidanem Mostu, pleskar Jože Prah iz Sevnice, lesostrugar Stanko Štruclin iz Sevnice, sodar Anton Krajnc iz Sevnice in urar Drago Bizjak iz Sevnice. Društvo je bilo registrirano 29. septembra 1976.

Po letu 1976 se je, zahvaljujoč domačim obrtnikom - intuziastom, začela krepiti materialna osnova obrtne organizacije. V letu 1978 se je Zveza združenj samostojnih obrtnikov in gostincev Slovenije preoblikovala v splošno združenje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije in tako prevzela vse zbornične naloge za področje osebnega dela. Članstvo obrtnikov je postalo v obrtnih združenjih obvezno, obvezno povezovanje obrtnikov pa je dejansko pomenilo največji napredek v organiziranju obrtništva. V istem letu je bil sprejet dolga leta pričakovani Obrtni zakon.

16. decembra 1978 se je Društvo samostojnih obrtnikov občine Sevnica preimenovalo v Združenje samostojnih obrtnikov občine Sevnica. Ena od prednostnih nalog prizadevnih obrtnikov je bila pridobitev poslovnih prostorov. Te so dobili v najem od Nika Zalokarja v pritličju njegove hiše na Glavnem trgu 14. Prva skupna akcija je bila namenjena opremljanju najetih poslov¬nih prostorov, kjer so bili od marca 1979 dalje.

V oktobru 1979 se je Združenje samostojnih obrtnikov občine Sevnica spet preimenovalo, tokrat v Obrtno združenje Sevnica, ki je bilo vključeno v Zvezo obrtnih združenj Slovenije. Ob 5. obletnici Obrtnega združenja Sevnica in 10. obletnici Obrtne zadruge Bohor Sevnica je bila 23. 5. 1981 odprta razstava obrtnih izdelkov v domu telovadnega društva Partizan v Sevnici. Obrtno združenje je na ta dan razvilo svoj prapor.

Jasnovidni in vztrajni obrtniki so kmalu ugotovili, da je treba iti »na svoje«. Ko so v začetku 80. let začeli v Sevnici graditi blokovsko naselje pod Vrtačo, so izpeljali akcijo in kupili lastne poslovne prostore v pritličju novozgrajenega stanovanjskega bloka Pod Vrtačo 17. Prostori v velikosti 72 m2 so bili predani namenu v začetku junija 1983. Veliko skupnih akcij je bilo namenjeno tudi počitniškim kapacitetam Obrtnega združenja. Leta 1985 so kupili tri garsonjere v Lov¬ranu v 4. gradbeni fazi. Dokončanje in opremljanje so izvedli prizadevni člani združenja v celoti s prostovoljnim delom.

Pravo spremembo v delo Obrtnega združenja Sevnica je prinesla zaposlitev tajnice. Stalno delo, skrb in predanost obrti, poznavanje problematike obrtnikov in prijazen sprejem v skupnih obrtniških prostorih so obrtnikom veliko pomenile. V organizacijskem smislu je tajnica pomenila osrednjo osebnost združenja, na kateri je slonela večina izvedbe skupno koordiniranih aktivnosti.

Obrtniki so skozi vse obdobje imeli močan vpliv na razvoj krajev in kulturna dogajanja v njih. Bili so med nosilci akcij za izgradnjo telefonskega omrežja, vodovodov, krajevnih cest itd., na kulturnem področju pa v gledaliških skupinah, pevskih zborih, pustnih povorkah itd. Med zelo aktivnimi najdemo obrtnike v različnih društvih, kot so gasilsko, lovsko, ribiško itd.
S 1. 1. 1987 je bil pri Obrtnem združenju Sevnica ustanovljen Sklad za pospeševanje razvoja drobnega gospodarstva v občini Sevnica, ki je pomagal mnogim obrtnikom pri razvoju. V letu 1987 je obrtno združenje izdalo prvo številko glasila »Sevniški obrtnik«, ki je postalo priljubljeno sredstvo obveščanja za večino obrtnikov, tako za člane kot upokojene obrtnike.
V letu 1991 se je Obrtno združenje Sevnica preimenovalo v Obrtno zbornico Sevnica. Na dan 31. 10. 1991 je bilo v zbornico vključenih 365 obrtnikov, ki so opravljali obrt kot glavno dejavnost, in 141 obrtnikov, ki so se ukvarjali z obrtjo kot dopolnilno (popoldansko) dejavnostjo. Obrtniki so takrat zaposlovali 254 delavcev. Ob prazniku Občine Sevnica leta 1991 je Obrtna zbornica Sevnica prejela Grb Občine Sevnica za uspešno delo zbornice in njen petnajstletni letni obstoj. Ob jubileju je zbornica izdala spominsko knjigo o sevniški obrti in obrtnikih z naslovom »Obrt skozi čas«.

V začetku devetdesetih let se za slovensko obrt začenja obdobje, v katerem je doživela največje in najpomembnejše spremembe po drugi svetovni vojni. V tem času, ki se je začel z rojevanjem samostojne in demokratične države Slovenije, je obrt uspela uresničiti veliko število svojih dolgoletnih želja oziroma zahtev. Nekatere med njimi je načrtovala in zaman zahtevala že v prejšnjem sistemu, vendar so se lahko uresničile šele v novem, sproščenem gospodarskem in političnem ozračju, ki ga je prinesla osamosvojitev Slovenije.
Že takoj po volitvah so stekle priprave na preoblikovanje Zveze obrtnih združenj Slovenije v Obrtno zbornico Slovenije, ki je bila ustanovljena 26. marca 1991. Preoblikovala so se tudi občinska obrtna združenja, ki so delovala v vseh 62 takratnih občinah po Sloveniji. Združenja so postala občinske obrtne zbornice - samostojne pravne osebe - ter prevzele del nekdanje skupne strokovne službe. Napovedi, da bo »osamosvojitev« občinskih obrtnih zbornic skrhala moč enotne organizacije, se niso uresničile: sodelovanje med republiško in občinskimi obrtnimi zbornicami se je celo okrepilo.

S sprejetjem novega Obrtnega zakona leta 1994 so se občinske obrtne zbornice preoblikovale v območne obrtne zbornice in tako v letu 1995 tudi sevniška - v Območno obrtno zbornico Sevnica. Glavni razlog za to spremembo je bila tudi prihajajoča nova lokalna samouprava, ki je potrojila število občin. Območne obrtne zbornice so ostale na območjih nekdanjih občin.

Po novem Obrtnem zakonu, ki je rezultat upoštevanja predlogov obrti, je obrt postala način dela v določenih dejavnostih. Dotlej je bila namreč - v vsej povojni ureditvi, torej skoraj 50 let - le status. Novi Obrtni zakon je v ospredje vrnil obrtno znanje - mojstrski izpit - kot temeljno značilnost obrti, statusna vprašanja pa so urejena v Zakonu o gospodarskih družbah.

Pomemben mejnik v delovanju Območne obrtne zbornice Sevnica je pomenila pridobitev lastne poslovne stavbe na Cankarjevi ulici 1 v središču Sevnice. Stavba je bila pridobljena v dveh delih, in sicer: mansardni del je bil kupljen aprila 1997, preostali del pa januarja 1998. Zbornica je lastnica celotne poslovne zgradbe, del poslovne stavbe pa so dali v dolgoročni najem.

Tako Območna obrtna zbornica Sevnica od 28. junija 2001 dalje posluje na sedanji lokaciji. S to spremembo so bili za delo zbornice zagotovljeni boljši prostorski pogoji, saj poslovni prostori v stanovanjskem bloku Pod Vrtačo ob povečevanju pristojnosti in obsega aktivnosti niso več ustrezali potrebam. Uresničena je bila tudi dolgoletna želja večine članov zbornice po lastnem domu obrtnikov.